- posplošiti
- обобщить (обобщать)
Словенско-русский словарь. 2 - издание. - Любляна. Государственное издательство Словении . Янко Котник. 1972.
posplošiti
Смотреть что такое "posplošiti" в других словарях:
posplôšiti — im dov. (ō ō) dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere: posplošiti dejstva, izkušnje, spoznanja; vsako stvar nekritično posploši // prikazati, oblikovati kaj tako, da se ne čuti neposredna prisotnost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
generalizírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere; posplošiti: nekritično generalizirati generalizíran a o: generalizirane predstave so postale pojem; stvari so bile preveč… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
objektivírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. narediti, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način, opredmetiti: v tem liku je pisatelj objektiviral svojo svobodoljubnost; objektivirati se z delom 2. prikazati, oblikovati kaj tako, da se ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
objektivizírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. narediti, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način, opredmetiti: z dejanji objektivizirati svoj psihični svet; ideja se je objektivizirala v različnih pojavih 2. prikazati, oblikovati kaj tako, da … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pavšalizírati — am dov. in nedov. (ȋ) pavšalirati: pavšalizirati znesek za najemnino ● publ. pavšalizirati problematiko približno oceniti, posplošiti pavšalizíran a o: pavšaliziran prispevek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poóbčiti — im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. posplošiti: dejstvo je poobčil iz nekaj primerov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posplôšenje — a s (ȏ) glagolnik od posplošiti: posplošenje izkušenj, podatkov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posplošítev — tve ž (ȋ) glagolnik od posplošiti: poenostavitev in posplošitev izjav, primerov, sodb / posplošitev avtobiografske snovi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
primér — a m (ẹ̑) 1. stvar, enota, po kateri se more očitno, neposredno spoznati, dokazati kak splošnejši pojem, pravilo: povedati primer; dokazati trditev na primerih; ponazoriti pravilo s primeri; dober, nazoren, prepričljiv primer; primeri za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
raztegníti — in raztégniti em dov. (ȋ ẹ) 1. z vlečenjem povzročiti, da doseže kaj a) večjo, največjo dolžino: raztegniti elastiko, vzmet; vrv je raztegnil, kolikor je mogel; raztegniti se kot gumi / raztegniti anteno, merski trak; mizo so morali raztegniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
